Raziskovanje našega podzemlja prinaša pomembne smernice pri iskanju možnosti za dodaten vodni vir

Novice

9. 5. 2018

Triletni projekt iskanja potencialne lokacije dodatnega vodnega vira na območju občin Postojna in Pivka se izvaja od začetka leta 2016 in se bo zaključil v februarju 2019. Gre za raziskovalni projekt, ki si prizadeva za razvoj in uporabo metode za količinsko in kakovostno ovrednotenje vodnih virov v krasu. Projekt vodi Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, v projektu pa sodelujeta tudi občini Postojna in Pivka, podjetje Kovod Postojna ter podjetje HGEM d.o.o. Hidrogeologija, geotehnologija, ekologija in monitoring.

V prvem letu izvajanja projekta so strokovnjaki na območju Notranjskega krasa vzpostavili preko 30 merilnih mest na ponorih, podzemnih tokovih in izvirih, ki v vsem tem obdobju merijo in beležijo izbrane parametre. Veliko pozornosti se tekom projekta namenja vzorčenju in kemijskim ter mikrobiološkim analizam vode na različnih vzorčevalnih mestih. Vzporedno se urejajo in obdelujejo podatki ter s pomočjo numeričnega modeliranja pripravlja in nadgrajuje simulacija obnašanja vodonosnika.

Zadnje leto (v obdobju med marcem 2017 in marcem 2018) so se raziskovalci za potrebe poglobljenega raziskovanja večkrat odpravili na zahtevne obiske okoliških jam. Izvedene so bile številne aktivnosti, ki jih navajamo v nadaljevanju.

  • V Matijevi jami sta bili izvedeni dve potapljaški akciji. Potapljač jamarskega društva Rakek Sebastjan Gantar je raziskal neraziskane vodne rove ter jamo podaljšal za 150 metrov in jo poglobil za 44 metrov. Obenem je pomagal tudi pri pobiranju podatkov z merilnikov, ki služijo za vpogled v dinamiko pretakanja vode v različnih hidroloških stanjih.

  • S pomočjo Jamarskega društva Rakek so strokovnjaki obiskali Rakov rokav v Planinski jami.  Potapljač Sebastjan Gantar je v sifonu Javorniškega toka namestil merilnike za merjenje nivoja, temperature in električne prevodnosti vode. Istočasno se je pobralo podatke iz že nameščenih merilnikov v Planinski jami ter opravilo terenski ogled vseh vodnih točk med izviri Ljubljanice, Planinskim poljem, Rakovim Škocjanom in Cerkniškim jezerom.

  • Na površinskih vodotokih in v Planinski jami so bile opravljene ponovne hidrometrične meritve z akustičnim Dopplerjevim merilcem pretoka. Opravljene so bile tudi meritve pretoka s soljo.

  • V Tkalci jami se je v merilni mreži vzpostavilo dodatno opazovalno točko, ki bo v pomoč pri numeričnemu modeliranju obnašanja vodonosnika.

  • V času deževja, ki je sledilo dolgotrajni suši, se je v kratkih časovnih intervalih na šestih mestih (ponori, vodne jame, izviri) vzorčevalo in analiziralo kakovost vode z namenom spremljanja spiranja kontaminantov skozi kraško podzemlje.

  • V procesu je iskanje možnosti vzpostavitve delovanja vrtine nad Planinsko jamo.

  • Raziskovanje dnamike kraškega vodonosnika Javorniki s pomočjo numeričnega modeliranja sloni na vhodnih podatkih o podrobnem spremljanju lastnosti vode na različnih vodnih točkah vodonosnega sistema. Največji izziv predstavlja raziskovalcem modeliranje bifurkacije med izviroma Unica in Malenščica.

 

Sporočite nam svoje mnenje.
Imate vprašanje za nas?
Bi želeli sodelovati z nami?

Stopite v kontakt z nami