Oskrbovalno območje Osrednji del

Znotraj oskrbovalnega območja Osrednji so oskrbovana naselja Planina, Liplje, Lohača, Strmca, Studeno, Belsko, Gorenje, Bukovje, Predjama, Postojna, Stara vas, Veliki Otok, Mali Otok, Zagon, Studenec, Orehek, Grobišče, Rakitnik, Matenja vas, Žeje, Prestranek, Koče, Slavina, Selce, Slovenska vas, Gradec, Petelinje, Pivka, Trnje, Klenik, Palčje, Juršče, Parje, Drskovče, Zagorje, Velika Pristava, Šmihel, Narin, Nadanje Selo, Mala Pristava, Nova Sušica, Kal, Neverke, Stara Sušica, Dolnja Košana, Gornja Košana, Volče, Čepno. Občasno (visok vodostaj) se del oskrbovalnega območja oskrbuje tudi iz zajetij Rorček, Šklavsovka, Šklavsovka mala, Tres; višek pripravljene vode iz rezervoarja Strane (združeni vodni viri v rezervoar surove vode Šmihel) – in sicer: Postojna del nizke cone in vsa naselja  ob transportnem cevovodu od naselja Zalog proti Pivki.

 

ZALEDJE

Dosedanje raziskave kažejo na to, da se voda v zajetje Malne steka iz različnih področij. V zajetje kjer je locirana črpalka št. 1 naj bi se voda stekala iz Javorniškega območja. V zajetje, kjer so črpalke št. 2, 3 in 4 pa se voda izteka iz širšega območja Cerkniškega Jezera. Vodovodni sistem Postojna – Pivka, oskrbovalno območje Osrednji del se v dolgoletno povprečje oskrbuje 90% iz vodnega vira Malni, 10% pa iz nanoških vodnih virov. Nanoški vodni viri lahko v najizdatnejšem obdobju oskrbujejo osrednji del max. 20 l/s.

 

ZAJETJE

Vodno zajetje Malni 1 je bilo izdelano po predhodnih hidrogeoloških raziskavah že leta 1970. Iz 4,5 m globokega jaška je bilo v kraško zaledje v obliki pahljače izvrtanih 18 vrtin. Skupen dotok vode v vodni zbiralnik vodnega zajetja Malni 1, je > 250 l/s (podatek velja za sušna obdobja). Vodno zajetje Malni 2 je bilo izdelano leta 1990 v neposredni bližini vodnega zajetja Malni 1. Izdelava dodatnega zajetja je potekala v sklopu rekonstrukcije celotnega vodnega zajetja. Surova voda se je do rekonstrukcije zajetja v letu 2017 črpala v dveh povezanih črpališčih, v katerih se glede na vodostaje podzemne vode kvaliteta surove vode in prispevno območje bistveno spreminjata.

Na mestu obstoječega zajetja se je v sklopu rekonstrukcije vodarne v letu 2017 zgradilo novi zajetji. Po funkciji sta si zajetji enakovredni, delovanje je zasnovano tako, da dela bodisi zajetje 1 bodisi zajetje 2. Istočasno delovanje obeh zajetij ni predvideno, kot tudi ni predvideno kombinirano delovanje posameznih črpalk iz zajetja 1 s črpalkami iz zajetja 2. V vsakem zajetju so vgrajene tri delovne črpalke, ki skupaj črpajo 540 m3/h (150 l/s). Na zajetju se meri vstopno motnost ter vsebnost organskih delcev v vodi. Meritvi sta vidni na samem zajetju kot tudi na SCADI.

 

TEHNOLOGIJA PRIPRAVE PITNE VODE

Maksimalna kapaciteta vodarne je 150 l/s prečiščene pitne vode na izhodu iz vodarne in vhodu v vodovodno omrežje. Na tlačnem cevovodu so vgrajeni merilniki tlaka in pretoka, ki regulirajo delovanje črpalk ter beležijo količino načrpane pitne vode.

 

ČRPALIŠČE Z DODAJANJEM KOAGULANTA (polihidroksialuminijev klorid)

V črpališču je vgrajeno doziranje koagulanta PAH (polihidroksialuminijev klorid) s pomočjo dozirnih črpalk. Doziranje koagulanta je primarno regulirano glede na vstopni pretok v vodarno, dodatna korekcija pa se vrši v odvisnosti od mejne vrednosti nastavitve motnosti in /ali SAC vrednosti kot pogoj za pričetek ali končanje delovanja doziranja koagulanta.

Voda iz izvira Malni se najprej črpa v vodarno, ki se nahaja 70 m nad zajetjem. V vodarni se vrši priprava vode.

DVA AVTOMATSKA FILTRA NA VSTOPU SUROVE VODE V VODARNO

Na vstopu v vodarno cevovod pelje do dveh 150 mikronskih filtrov, ki sta avtomatska in samočistilna. V vsakem filtru je 24 filtrnih sveč. Pranje filtrov je pogojeno s spremembo tlaka na vstopu in izstopu predfiltrov, oziroma ima programiran časovni interval. Filtra delujeta kot samostojna enota.

Objekt Vodarna Malni je namenjen pripravi vode za javni vodovodni sistem občin Postojna in Pivka. 

 

SEDIMENTACIJA

V naslednji stopnji se voda  čisti na dveh vzporednih usedalnikih. Vodo je možno voditi tudi mimo usedalnikov, v soodvisnosti vhodne motnosti vode. Voda z usedalnikov se preliva v bazen vode kjer so črpalke za filtracijo. Periodično s pomočjo črpalke se preko izpusta izprazni usedalnik v bazen pralne vode. Namen bazena je, obdelava usedline pred izpustom v naravo.

 

ULTRAFILTRACIJA

Ultrafiltracija se vrši preko membranskih nadtlačnih ultrafiltracijskih navpičnih modulov, ki so postavljeni v tri veje (rack). Ena ultrafiltracijska veja je sestavljena iz 38 vertikalnih modulov, skupne filtracijske površine membran na posamezni veji je 2432,00 m2. V vsakem sklopu je 38 ultrafiltracijskih modulov, skupno je v napravi vgrajenih 114 modulov. Na vsakem sklopu sta še dve prosti mesti, kar pomeni, da ima naprava lahko maksimalno 120 modulov. Naprava za ultrafiltracijo je nazivne kapacitete 150 l/s surove vode.

Ločevanje v modulu poteka po sejalnem mehanizmu, kjer se izločajo delci, ki so večji od por mikroporovne membrane. Tok vode se vzpostavi zaradi tlačne razlike na obeh straneh membran in poteka skozi množico majhnih cevi, katerih stena je membrana; v smeri iz notranjosti cevi skozi steno na zunanjo stran. Nečistoče ostajajo v notranjosti cevi. Z ultrafiltracijo odstranimo za zdravje človeka zelo nevarne mikroorganizme kot so bakterije fekalnega izvora in ciste parazitov (Giardia, Cryptosporidium), viruse in enocelične organizme. Prečiščeno vodo imenujemo filtrat, katero se ob izstopu iz naprave UF zbira v rezervoarju filtrirane vode.

Filtri so sestavljeni iz poroznih membran. Nominalna velikost por v membranah je 10 nm, največje pore so velike 30 nm. Membrane so v obliki cevk, ki sestavljajo membranski modul. Celotni filter sestavljajo 3 enote imenovane »rack«. Filtri delujejo v tokovnem načinu »dead end« kar pomeni, da se prefiltrira vsa voda, ki priteče v filter. Primesi, ki v obliki filtrne pogače naberejo na membranah, občasno speremo. Pranje izvajamo protitočno s filtrirano vodo vsakih 25-60 minut, občasno (vsakih 8-36 ur) vodi dodajamo majhno količino kisline, luga in/ali dezinfekcijskega sredstva.

Vsaka veja ultrafiltrov ima regulacijske armature za pretok, ki regulirajo pretok na posamezno ultrafiltracijsko vejo. S tem se doseže enakovredno obremenitev posameznih vej UF.

 

KONTROLA DELOVANJA UF MEMBRAN IN VZDRŽEVANJE

·        Izvedba tesnosti membrane (AIT)

Test je neposredni pokazatelj mehanske poškodbe membranskih modulov, ki se ga izvaja s komprimiranim zrakom. Test teče avtomatsko. V fazi preverjanja se spremlja pretok zraka. Če je večji od dovoljenega z zapiranjem posameznega modula (zapiranje permeatnega ventila) ugotovimo kateri modul pušča. Modul, ki pušča se izloči iz uporabe, tako da se pusti ventil zaprt. Na SCADI se vnese manjše število modulov.

·      Pranje membran po filtraciji (HC)

Po končanem programu filtriranja se izvaja hidravlično pranje UF membrane, sestavljeno iz treh korakov:

  1. Sotočno spiranje od zgoraj navzdol: spiranje membrane v enaki smeri kot je smer filtracije.
  2. Sotočno spiranje spodaj navzgor s prepihovanjem zraka: spiranje membrane z vodo ter zrakom v nasprotni smeri filtriranja.
  3. Protitočno spiranje: povratno pranje skozi permeatno stran, pri fluxu 250 lmh.

Zaradi različnih smeri delovanja, se logično tudi spreminjajo odprtosti/zaprtosti pnevmatskih loput. Hidravlična pranja trajajo manj kot minuto in ob zaključku se zopet začne program filtriranja. Vsaka enota ima svoj števec HC pranj, ko se le-ta izteče, se namesto HC pranja izvede pranje s kemikalijami (CEB).

·         Pranje s kemikalijami (CEB)

Pranje s kemikalijami je korak, ki se izvaja po iztečenem števcu za hidravlična pranja. Kemično pranje ima dva koraka in sicer v prvi fazi pranje z natrijevim hidroksidom (lužnato pranje), nato pa še s klorovodikovo kislino (kislo pranje). S kemičnim pranjem dosežemo bolj učinkovito čiščenje membran, poznamo pa dve vrsti kemijskih pranj (CEB1 in CEB2). Enega se izvaja tudi z dodatkom natrijevega hipoklorita v koraku lužnatega pranja, drugega pa zgolj s kombinacijo lug/kislina. CEB se začne najprej s korakom HC, nato se pretok zmanjša in v tej točki začnemo dozirati kemikalijo. Nato sledi korak namakanja membran v kemikalijah in spiranje v nevtralizacijo.

 

OGLJENI FILTRI

Filtracija čez filtre z aktivnim ogljem v normalnem obratovanju ni predvidena. Filtracija z le temi vstopi v funkcijo v primeru onesnaženja vode zaradi razlitja kemičnih snovi ali v primeru okvare ultrafiltracije (UF).

Aktivno oglje je adsorpcijsko sredstvo, ki je v zrnati (granulirani) obliki: G-filter. Uporabimo ga za odstranjevanje vonja, okusa ter množice organskih kemikalij, tudi kloriranih produktov, radona. Oglje je lahko iz kosti, lesa, premoga. Aktivno oglje ima male pore, s čimer se povečajo adsorpcijske zmožnosti. Predvidena je adsorbcija na granulirano aktivno oglje, ki poteka v obstoječih šestih vzporedno delujočih filtrih. Voda v filter doteka z vrha ter teče skozi strnjen sloj granuliranega aktivnega oglja. Na dnu filtra so vgrajene sapnice skozi katere očiščena voda izteka, aktivno oglje pa se zadržuje. Vsak filter je opremljen z merilnikom nivoja. Ker je pitna voda predhodno že prefiltrirana na ultrafiltraciji, redno pranje filtrov z aktivnim ogljem ni potrebno. Pranje filtrov z aktivnim ogljem bo potekalo samo občasno ob zamenjavi oglja. Zamenjava oglja bo potrebna na približno eno do dve leti, odvisno od obremenjenosti surove pitne vode.

Po filtraciji se voda zbira v rezervoarju čiste vode.  V vmesni povezavi se izvede primarna dezinfekcija voda z uporabo UV dezinfektorja.

 

UV DEZINFEKCIJA

UV-dezinfekcija je postopek uničevanja mikroorganizmov s pomočjo osvetljevanja s svetlobo valovne dolžine 254 nm (UV-C spekter). Svetloba valovne dolžine 254 nm je del naravne sončne svetlobe.

S postopkom UV-dezinfekcije v vodi popolnoma uničimo za zdravje človeka zelo nevarne mikroorganizme kot so bakterije fekalnega izvora in ciste parazitov (Giardia, Cryptosporidium), viruse in enocelične organizme. Ciste Cryptosporidium in ciste Guardia so odporne na klor.

 

DEZINFEKCIJA S KLOROM

Po UV dezinfekciji se izvaja še sekundarno dezinfekcijo. Kloriranje na vodarni Malni poteka s pomočjo plinskega klora in sicer sta urejeni dve mesti doziranja (veja 1 in veja 2). Veja 1 ima dozirno mesto pred vstopom v bazen očiščene vode. Veja 1 klorira vodo za sistem Postojna ter za sistem Planina.

Veja 2 ima dozirno mesto na izstopu vode iz vodarne. Doziranje klora na veji 2 ima dvojno regulacijo in sicer mora poleg pretoka upoštevati tudi vsebnost klora v vodi, ki smo ga dozirali preko veje 1. Doziranje na veji 2 se programira tako, da veja 2 dozira razliko med željeno vsebnostjo klora ter vsebnostjo klora, ki je že prisotna v vodi. Vrednosti kloriranja so nastavljive na SCADI.

 

RAVNANJE Z ODPADNIMI VODAMI V PROCESU OBDELAVE PITNE VODE

V procesu delovanja vodarne Malni se za potrebe čiščenja ultrafiltracijskih membran proizvedene tudi določena količina odpadnih voda, ki jih delimo na odpadne vode hidravličnih pranj ter na odpadne vode kemijskih pranj.

Vode po kemičnem čiščenju se odpadne vode vodijo v rezervoar nevtralizacije, kjer se medsebojno nevtralizirajo, po potrebi pa se dodaja NaOH ali Na2S2O3 za doseganje nevtralnega pH in razstrupljanje aktivnega klora.

·    Odpadne vode hidravličnih pranj

Odpadne vode hidravličnih pranj se stekajo v bazen pralne vode. Usedeni mulj iz bazena pralne vode se prečrpa v usedalnik, kjer se primerno obdela.

·    Odpadne vode kemijskih pranj

V rezervoarju nevtralizacije, nevtraliziramo vse odpadne vode kemijskega pranja ultrafiltracije. Odpadne vode se obdelajo z dodajanjem tiosulfata in luga/kisline. Ko je voda primerne kvalitete, se proces nevtralizacije konča. Po končanem procesu nevtralizacije se odpre loputa za iztok in nevtralizirana voda se izteče v kanal.

·    Obdelava blata

Obdelovanje mulja s pomočjo vrečastih filtrov (TeknoBug) je samostojno delujoča enota kar pomeni, da mora operater ročno vklopiti delovanje vrečastih filtrov na lokalni omarici. Ob zagonu se vklopi črpalka, ki črpa mulj iz usedalnika proti vrečastim filtrom. Tako se vklopi tudi priprava raztopine flokulanta ter njegovo doziranje. Program obdelave mulja traja 6 ur oziroma dokler niso filtrne vreče polne. Takrat se korak zaključi.

Sporočite nam svoje mnenje.
Imate vprašanje za nas?
Bi želeli sodelovati z nami?

Stopite v kontakt z nami