Oskrbovalno območje Osrednji del

Znotraj oskrbovalnega območja Osrednji so oskrbovana naselja Lohača, Strmca, Studeno, Belsko, Gorenje, Bukovje, Predjama, Postojna, Stara vas, Veliki Otok, Mali Otok, Zagon, Studenec, Orehek, Grobišče, Rakitnik, Matenja vas, Žeje, Prestranek, Koče, Slavina, Selce, Slovenska vas, Gradec, Petelinje, Pivka, Trnje, Klenik, Palčje, Juršče, Parje, Drskovče, Zagorje, Velika Pristava, Šmihel, Narin, Nadanje Selo, Mala Pristava, Nova Sušica, Kal, Neverke, Stara Sušica, Dolnja Košana, Gornja Košana, Volče, Čepno. Občasno (visok vodostaj) se del oskrbovalnega območja oskrbuje tudi iz zajetij Rorček, Šklavsovka, Šklavsovka mala, Tres; višek pripravljene vode iz rezervoarja Strane (združeni vodni viri v rezervoar surove vode Šmihel) – in sicer: Postojna del nizke cone in vsa naselja  ob transportnem cevovodu od naselja Zalog proti Pivki.

Tehnologija priprave pitne vode

Zaledje z zajetjem

Vodno zajetje Malni 1 je bilo izdelano po predhodnih hidrogeoloških raziskavah že leta 1970. Iz 4,5 m globokega jaška je bilo v kraško zaledje v obliki pahljače izvrtanih 18 vrtin premera 95 mm in 4 vrtine premera 200 mm, skupne globine 300,5 m (povprečna globina vrtine 13,6 m). Vse vrtine so bile izvrtane pod kotom 15° – 17° od horizontale. Skupen dotok vode v vodni zbiralnik vodnega zajetja Malni 1, je > 250 l/s (podatek velja za sušna obdobja).
Vodno zajetje Malni 2 je bilo izdelano leta 1990, v neposredni bližini vodnega zajetja Malni 1. Izdelava dodatnega zajetja je potekala v sklopu rekonstrukcije celotnega vodnega zajetja.
Surova voda se črpa v dveh povezanih črpališčih, v katerih se glede na vodostaje podzemne vode kvaliteta surove vode in prispevno območje bistveno spreminjata.

Črpališče z dodajanem koagulanta

Po združitvi cevovodov iz črpališč je na cevovodu nameščena črpalka za doziranje koagulanta (polihidroksialuminijev klorid – Kemiclar 200). Koagulant se začne dozirati avtomatsko v primeru vhodne motnosti nad 2 NTU. Doziranje se prilagaja stopnji motnosti. Meritve koncentracije aluminija v vodi se meri ročno, v rednih časovnih intervalih v vodarni Malni. Vhodna motnost se meri pred dodajanjem flokulanta v vodarni Malni. Na istem mestu se merijo še pH, elektroprevodnost in temperatura vode.

Voda iz izvira Malni se najprej črpa v vodarno, ki se nahaja 70 m nad zajetjem. V vodarni se vrši priprava vode.

Vodarna s pripravo vode

Flokulacija

Pred vtokom na usedalnike vodarne Malni se dodaja flokulant anionski poliakrilamid. Flokulant je predviden za uporabo v primeru vhodne motnosti nad 5 NTU. Flokulant se dodaja avtomatsko.

Sedimentacija

V prvi stopnji se čiščenje vode izvaja na dveh vzporednih usedalnikih. Voda nato odteka na hitre peščene filtre, ki vodo dodatno očistijo. V primeru, ko se sposobnost filtriranja zmanjša, se izvede čiščenje filtrov.

Filtracija

Filtracija se vrši preko peščenih filtrov. V bazenih je kvarčni pesek treh različnih granulacij 1,5-2 in 0,7-1,2 in 0,4-07. Pod peskom so sapnice velikosti 0,20 mm. Voda pronica skozi pesek in sapnice, kjer se odstranijo flokule (združeni trdni delci nečistoč), ki so posledica flokulacije in sedimentacije. Filtrirana voda se zbira v betonskih bazenih.

Po filtraciji se voda zbira v rezervoarju čiste vode. V vmesni povezavi se izvede primarna dezinfekcija vode z uporabo UV dezinfektorja.

UV dezinfekcija

UV-dezinfekcija je postopek uničevanja mikroorganizmov s pomočjo osvetljevanja s svetlobo valovne dolžine 254 nm (UV-C spekter). Svetloba valovne dolžine 254 nm je del naravne sončne svetlobe.
S postopkom UV-dezinfekcije v vodi popolnoma uničimo za zdravje človeka zelo nevarne mikroorganizme kot so bakterije fekalnega izvora in ciste parazitov (Giardia, Cryptosporidium), virusi in enocelični organizmi. Ciste Cryptosporidium in ciste Guardia so odporne na klor.

Dezinfekcija s plinskim klorom

Po UV dezinfekciji se izvaja še sekundarno dezinfekcijo s plinskim klorom z namenom ohranjanja kvalitete vode do mesta uporabnika. Na dotoku v bazen obdelane vode je nameščen analizator prostega klora v vodi, ki uravnava doziranje.

Pretočna celica Mačkovec

Iz vodarne se pripravljena voda črpa proti pretočnemu rezervoarju Mačkovec s prostornino 30 m3. Iz pretočnega rezervoarja Mačkovec voda odteka gravitacijsko po transportnemu cevovodu proti vodohranu Sovič.

Rezervoar Sovič je lociran nad Postojno.  Sestavljen je iz 8 vodnih celic. Štiri celice so dolge 40 m, z globino 4 m in prostornino 640 m3, dve celici sta dolgi 16 m, z globino 4 m in prostornino 256 m3, ostali dve celici sta dolgi 16 m, z globino 2,4 m in prostornino 147 m3.
Skupna prostornina VH Sovič znaša cca 3360 m3. V rezervoarju Sovič se ponovno avtomatsko meri prosti klor in temperatura vode. Avtomatizem je povezan v sistem telemetrije. Koncentracija prostega klora v rezervoarju Sovič predstavlja orientacijsko vrednost regulacije koncentracije klora v vodarni Malni.

Rezervoar Sovič 1 oskrbuje visoko in srednjo cono naselja Postojna in povezuje transportni vod proti Pivki. Rezervoarja Sovič 3 in 4 trenutno še nista v aktivni uporabi, rezervoar Sovič 2 oskrbuje nizko cono naselja Postojna in transportni cevovod proti Pivki.

Dobrih 500 metrov pred naseljem Postojna se cevovod odcepi proti območju Podgora. Na cevovodu proti Pivki, od industrijske cone Zalog naprej, sledi več odcepov vse do rezervoarja Pivka, ki je povezan v sistem telemetrije (avtomatsko merjenje koncentracije prostega klora). V rezervoarju nad Pivko se del vode ponovno prečrpava v 40 metrov višje ležeči rezervoar, ki služi za oskrbo  višjih predelov Pivke, preostali del vode pa odteka na eno stran proti Trnju in Zagorju, na drugo stran pa preko vmesnih rezervoarjev v Košansko dolino.

V Zagorju se voda črpa v rezervoar 46 metrov nad vasjo, ki omogoča oskrbo zgornjega dela vasi in v suši napaja sosednji vodovod Knežak-Bač-Koritnice v občini Ilirska Bistrica.

Sporočite nam svoje mnenje.
Imate vprašanje za nas?
Bi želeli sodelovati z nami?

Stopite v kontakt z nami