O oskrbi s pitno vodo slovenske Istre in kraškega zaledja

Minister za okolje in prostor Uroš Brežan se je skupaj z državnim sekretarjem mag. Matejem Skočirjem in sodelavci v Kopru sestal z delovno skupine glede oskrbe s pitno vodo slovenske Istre in kraškega zaledja, ki jo je imenovalo Ministrstvo za okolje in prostor (MOP). V delovni skupini sodelujeta tudi Občina Postojna in podjetje Kovod Postojna, d.o.o.. Današnjega srečanja se je udeležil župan Občine Postojna Igor Marentič. S strani MOP so bili predstavljeni predlogi kratkoročnih, srednjeročnih in dolgoročnih rešitev, ki jih je skupina tudi potrdila.

V Slovenski Istri so v letošnjem poletju nastale izrazito sušne razmere, primerljive z leti 2003 in 2012, ki so ogrozile redno oskrbo s pitno vodo za prebivalstvo. To področje skoraj vsako leto trpi zaradi suš, letošnja pa je bila še posebej polna izzivov, povzročila je celo redukcije dobave vode. Pogostost takšnih pojavov je tudi po scenarijih Agencije RS za okolje (ARSO) vedno bolj verjetna.

»V celotnem evropskem prostoru se soočamo s pomanjkanjem vode in sušami, kar prinaša posledice na več področjih. Zavedati se moramo, da je voda naša strateška in nenadomestljiva naravna dobrina, s katero moramo skrbno gospodariti. Končni cilj vseh danes predstavljenih ukrepov je, da že prihodnje leto preprečimo njene potencialne redukcije in nasploh dolgoročno uredimo oskrbo tukajšnjega prebivalstva s pitno vodo,« je povedal minister Uroš Brežan.

Z vidika kratkoročnih rešitev, ki bi bile izvedene do prihodnjega poletja, je predvidena izvedba treh projektov, v skupni višini dveh milijonov evrov. Gre za projekte, ki bi bili financirani iz Sklada za vode, obsegajo pa izgradnjo vrtine V4 v Klaričih, obnovitev povezave med Miljskim vodovodnim sistemom in Rižanskim vodovodom Koper na Sv. Barbari ter uvedbo izboljšav na sistemu Rodik-Cepki.

V okviru srednjeročnih rešitev, ki bi bile realizirane do leta 2025, so predvideni projekti, ki bodo sofinancirani iz kohezijskih sredstev, njihov cilj pa je povezava regionalnih vodovodov. V kohezijski vlogi za kraško zaledje bodo zajeti objekti variante 50+ v Klaričih ter projekt povezave Korotan-Rodik, v kohezijski vlogi za obalo pa bodo zajeti sklopi hidravlične izboljšave na Rižanskem vodovodu, ponovna uporaba vode in male hidroelektrarne Cepki.

Z vidika predloga dolgoročnih rešitev oskrbe prebivalstva s pitno vodo slovenske Istre in zalednega kraškega območja bo MOP sprejel odločitev, vezano na zagotavljanje potrebnih rezervnih količin vode za vse sisteme. Zaradi ekološko pomembnega področja in morebitnih posledic na okolje v Šmagurski dolini in Škocjanskih jamah ter geoloških raziskav, ki kažejo na povišanje stroškov, je delovna skupina sprejela predlog, da se prekine postopek priprave državno prostorski načrt (DPN) Suhorca in se takoj začne postopek iskanja nove optimalne rešitve.

Vir: Ministrstvo za okolje in prostor